20.11.2019 3 platna #2 Romana Žitko NA VDIH I

Vabljeni na otvoritev druge razstave v sklopu tretje sezone projekta Turbo galerije 3 platna #2 Romana Žitko, NA-VDIH-I.
Sreda, 20.10.2019 Trainstation SubArt.

Romana Žitko- Romy

Poslušam mnenja drugih, ampak zdaj že neobremenjeno.
Raje kot čivkanje na Twitterju poslušam resnično čivkanje ptic v naravi.
Sem nekdanja požiralka knjig, ki zdaj rada živi svojo zgodbo.
Ob prebiranju knjige [psi] sem se končno začela sprejemati.
Resnica v svetu laži ni dobrodošla.
Za laži v svetu resnice ni prostora.
Včasih preveč govorim, a z lahkoto sem tiho več ur.
Hvaležna sem za pitno vodo iz pipe.
Hvaležna sem za čisti zrak.
Hvaležna sem za vse ljudi, ki sem jih kdajkoli srečala.
Hvaležna grem spat vsak večer.
V vsem skušam najti nekaj dobrega.
Ljubezen deljena se v bistvu množi.

Raziskovalka življenja,
človeške narave,
ljubiteljica iskrenosti,
iskalka resnice,
srčna ljubiteljska slikarka
(morda bodoča avtorica knjige?)

Ni tako pomembno, kaj gledaš. Bolj pomembno je, kaj vidiš in kako se ob tem počutiš.

Romana Žitko je čopič kot prevajalec svoje notranjosti začela “uporabljati” v letu 1999. Od l. 2012, ko jo je njen slikarski mentor Žiga Bratoš navdušil za slikanje z akvarelnimi barvami, je tovrstno ustvarjanje postalo njena notranja potreba. Na samostojnih in skupinskih razstavah se predstavlja s svojimi olji, akrili in akvareli. Njene slike sevajo s sten zasebnih zbirk doma in v tujini. Romana si ne dovoli ukalupljanja, kar je moč občutiti ob ogledu njenih del. Njene slike poživljajo ali pomirjajo, po mnenju mnogih tudi na nek način zdravijo.
Je prejemnica častnega priznanja občinstva na 2. extemporu Bled in certificirana slikarska spremljevalka v Mednarodni otroški šoli slikanja.
Romana Žitko, srčna ljubiteljska slikarka, iskalka resnice, bivša Kranjčanka, zdaj živi in ustvarja na Bledu.

Čopič kot prevajalec moje notranjosti je le delček moje osebne zgodbe.

Ker sem v življenju preživljala zelo raznolika obdobja, se res težko predstavim na kratko, v strnjeni obliki, samo z besedami.
V zadnjih mesecih sem prišla do zaključka, da želim živeti na polno, da svojo energijo hočem deliti s pozitivnimi ljudmi, da še želim osebnostno napredovati, se spoznavati, srečevati zanimive zdrave ljudi, se vsak dan prebujati z radostjo v srcu, spet občutiti ljubezen namesto strahu, ki je njeno pravo nasprotje.
Svetu želim predajati vse, kar lahko dam: nekaj znanja in izkušenj z mnogih področij.
Tak zaključek je posledica dolgotrajnega procesa samospoznavanja, raziskovanja človeške psihe na različne načine, mnogih osebnih transformacij in postopnega snemanja mask.
Ni treba vsega razumeti.
Važno je, da sprejmeš, česar se ne da spremeniti.
Bolj ko zaupam, bolj se skrbi razblinjajo.