[:si]ULIČNA GALERIJA : TEMNO OZADJE JAJČNE INDUSTRIJE
Kadarkoli živali postanejo izdelki, se njihovo zdravje in dobrobit potisneta na stran. Do tega pride zato, ker se na prvo mesto vedno postavlja finančna korist.
Nesnice so »proizvedene« v valilnicah t.i. matičnih jat, kjer piščančke moškega spola zmeljejo ali zadušijo, saj predstavljajo odpadek. Razmerje moških in ženskih piščančkov je 50:50, kot pri
drugih živalskih vrstah. Piščančki ženskega spola odrastejo v nekakšne ‘stroje’ za valjenje jajc. Pogoji reje so slabi, pogosto so prenatrpane v večjih halah ali celo kletkah s slabo higieno in
dnevnim poginom. Velik problem je tudi izjemno dolgočasje, zaradi katerega pogosto pride do kanibalizma, ki se pojavi v takšnih ekstremnih razmerah. Zaradi tega jim kot majhnim piškam
brez anestezije ali protibolečinskih sredstev odrežejo konice kljunčkov (z vročim rezilom, ki ima 700C), kar povzroča dodatne zdravstvene težave.
Kokoši so biološko nagnjene k valjenju jajc. Odvzem jajc bo nesnico zaradi njenega materinskega nagona vzpodbudil, da bo izvalila še eno jajce in nato še eno in tako naprej. Ob odvzemu kokoši sprožimo stisko in jo s tem spodbudimo k valjenju čedalje večjega števila jajc. Pod naravnimi pogoji bi kokoš zvalila približno 15 do 20 jajc na leto. Današnje gensko spremenjene kokoši zvalijo 200 do 300 jajc na leto. To številko lahko zmanjšamo, če jim jajc ne odvzamemo. Zaradi visoke nesnosti se telo kokoši hitro izčrpa, zato nesnost po 1-2 letih običajno upade. Takrat gredo kokoši v zakol, čeprav je sicer njihova življenjska doba tudi 10 let in več.
Tudi pri dvoriščnih kokoših, na katere se številni sklicujejo (‘jajca dobim od tete s kmetije’) stvari niso tako rožnate, kot se zdijo na prvi pogled. Zdi se, da dvoriščne kokoši živijo dobro življenje, toda tudi one trpijo, predvsem zaradi posledic izčrpajočega valjenja jajc. Valjenje je
boleč proces. Stalno valjenje jajc je za telo in notranje organe nesnice veliko breme. Kalcij v kokošjih kosteh je izčrpan, da lahko zagotovi kalcij za jajčno lupino. V zatočiščih za kmečke živali na primer kokošim celo dajejo lažna jajca, da jih odvrnejo od valjenja. Ko zvalijo jajce, se
to jajce skuha in se jim potem postreže nazaj skupaj z zdrobljeno jajčno lupino, da se jim povrnejo hranilne snovi, ki jih je njihovo telo izgubilo.
O avtorju
Slovensko vegansko društvo je bilo ustanovljeno 1. septembra 2012. Povod za ustanovitev je bila večkrat izražena potreba, da dobimo v Sloveniji formalno organizacijo, ki bo delovala povezovalno, podajala relevantne informacije in poskrbela za sodelovanje z uradnimi državnimi ustanovami in organi. Njihov namen je strokovna pomoč ter podpora veganom in tistim, ki želijo postati vegani, izobraževanje na področju pravic živali ter njihove oskrbe, strokovno izobraževanje na področju prehrane, okoljevarstva ter naravovarstva. Društvo bi rado povezovalo vse vegane in vse, ki jih zanimajo etika veganstva, zdravstveni vidiki ali zgolj veganski način prehranjevanja in drugi praktični vidiki.[:]
